Vpliv na okolje

Stojišče vetrne elektrarne je umeščeno na temeljenje, ki ima premer 21 m. Za posamezno stojišče se za čas gradnje potrebuje delovni plato 70m x 40m. Ča gradnje po posameznem stojišč je cca. 3 mesece. V času obratovanja vetrne elektrarne se ohrani plato 30 x 30 m, torej je trajni posek gozda 900 m², ki se nato zatravi s avtohtonim travnim semenom.

Glede zmanjšane lesnoproizvodne vloge gozda je v strokovnem mnenju Gozdarskega inštituta Slovenije izkazano, da je zaradi majhnega posega vpliv na lesnoproizvodno vlogo gozda izjemno majhen.

Vetrne elektrarne so ene bolj učinkovitih elektrarn na obnovljive vire energije. V primerjavi s sončnimi elektrarnami, vetrne elektrarne porabijo bistveno manj prostora. Za postavitev sončne elektrarne z nazivno močjo 1 MW bi potrebovali kar 10.000 m² trajne površine, za vetrno elektrarno pa le 900 m².

Raziskava DOPPS je pokazala, da načrtovano vetrno polje ne bo imelo bistvenega vpliva na ptice.

Leta 2020 je DOPPS izvedel Raziskavo potencialnega vpliva načrtovanih vetrnih elektrarn Rogla na ptice. V slednji so bile na lokacijah načrtovanih vetrnih elektrarn in načrtovanih dostopnih poti s predvidenim voznim pasom 4,5 m, s pripadajočim obojestranskimi bankinami ob poti, izvedene številne aktivnosti, ki so omogočile opredelitev vpliva na ptice za načrtovani projekt.

Raziskava je potekala v obliki enoletnega monitoringa, v katerega so zajete bistvene in najpomembnejše faze spremljanja ptic, to so obdobje spomladanske in jesenske selitve ter obdobje gnezditve. V času trajanja raziskave je bilo opravljenih 41 celodnevnih popisov. Sodelovala sta dva izkušena popisovalca. Skupaj je bilo opravljenih 250,41 ur popisov. DOPPS se je osredotočil na skupine vrst ptic, za katere ja znano, da imajo lahko težave z vetrnimi elektrarnami in gre za varovane vrste ptic. V sklopu raziskave je bil opravljen tudi popis malega skovika in koconogega čuka ter popis zimskega sledenja koconogih kur.

Na podlagi vseh izvedenih raziskav, ob upoštevanju strokovne literature in mnogoletnih izkušenj je DOPPS podal mnenje, da vpliv gradnje vetrnih elektrarn ne bo bistven, v kolikor se v času gradnje upoštevajo odrejeni omilitveni ukrepi.

Vse sklepe DOPPS smo pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevali in enako se jih bo upoštevali v fazi gradnje.

Vpliva vetrnega polja na ostale habitate ni oziroma je neznaten.

V sklopu dodatka za varovana območja je bil ocenjen vpliv na kvalifikacijske habitatne tipe, ki se nahajajo na območju posega ter v območju neposrednega in daljinskega vpliva posega na varovana območja. Ugotovljeno je bilo, da poseg na kvalifikacijske habitatne tipe ne bo imel bistvenega vpliva, saj bo delež prizadetih površin posameznega kvalifikacijskega habitatnega tipa izredno majhen (manj kot 1%) glede na celotno površino cone posameznega habitatnega tipa.

Pri gradnji vetrnega polja bomo posebno pozornost namenili spoštovanju okolja in to zahtevali tudi od vseh izvajalcev:

• Odpadne vode bodo v času gradnje in kasneje zanemarljive in s projektom v celoti obvladane.
• Območje gradnje VE in novih dovoznih poti se ne nahaja v priobalnem pasu posameznih vodotokov. Območje poteka trase kabelske kanalizacije prečka struge nekaterih vodotokov, manjše območje gradnje kabelske kanalizacije pa se nahaja tudi v območju priobalnega pasu vodotoka. Za potrebe gradnje kabelske kanalizacije se bo prečkanje vodotokov izvedlo s podvrtavanjem v jekleni zaščitni cevi pod vodotokom, pri čemer se ne bo posegalo v priobalni pas vodotoka.
• Emisije v zrak so v času gradnje časovno omejene.
• V času gradnje bo prihajalo do emisij snovi v zrak zaradi izgorevanja pogonskih goriv zaradi obratovanja tovornih vozil in gradbenih strojev ter do emisij prahu v zrak zaradi voženj po neutrjenih poteh znotraj gradbišča.
• Ravnanje z odpadki v času gradnje je določeno z PVO.
• Hrup bo v omejenem času gradnje izključno podnevi vezan na gradbeno mehanizacijo.

Vrsta in količina emisij snovi v vode z odpadnimi vodami

• V času obratovanja na območju posega odpadna voda ne bo nastajala, saj se pri obratovanju VE ne porablja voda. V sklopu posega se ne bo gradilo utrjenih povoznih površin. Padavinske odpadne vode z območja temelja vetrnice (zatravljena površina) in iz strešnih površin objekta SN stikališča bodo speljane po terenu disperzno in bodo ponikale. Pri odvajanju padavinske vode se bodo upoštevali protierozijski ukrepi tam, kjer je zaradi varstva pred erozijo to potrebno.

Vrsta in količina emisije snovi v tla in podzemne vode

• Vetrne elektrarne vsebujejo v več kosih tehnološke opreme olja in masti, ki pa se ne razvrščajo med nevarne snovi. Za vsako posamezno snov je predviden sistem zadrževanja potencialnih razlitij, s katerim se zagotovi, da olja in masti ne bodo iztekale v okolje.
• V primeru eventualnih slučajnih iztekanj teh snovi, se bodo le-ta zadržala na območju razlitja v lovilnih skledah posamezne vetrnice. Količine teh snovi in sistemi za zadrževanje potencialnih razlitij olj in masti so opisane v tabeli 12. Ker dovozne poti do posameznih vetrnih elektrarn in mesta za parkiranje v času vzdrževanja ne bodo asfaltirana, temveč bodo izvedena v gramozni izvedbi, je mogoče, da bodo v času obratovanja lahko potencialno nastajale emisije snovi v tla in podzemne vode zaradi eventualnega nesrečnega iztekanja pogonskih goriv in motornih olj iz vozil vzdrževalcev.

Vrsta in količina emisije snovi v zrak

• Vetrna polja imajo neto pozitivni učinek na okolje zaradi tega, kar nadomeščajo fosilne vire energije, ki so največji onesnaževalci okolja. V času obratovanja obravnavanega posega bo prihajalo do emisij snovi v zrak izključno zaradi motornega prometa vozil vzdrževalcev VE in emisij prahu v zrak zaradi voženj po neutrjenih dostopnih poteh. Vpliv v času obratovanja bo zanemarljiv, saj se vzdrževalna dela izvajajo 1-krat letno, pregledi VE pa le v nujnih primerih, ker bo vetrno polje daljinsko nadzorovano. Vpliv posega na emisije toplogrednih plinov smo ocenili v poglavju 6.2.6. Vplivi na podnebne spremembe in prilagajanje na podnebne spremembe.
• Odpadki bodo nastajali predvsem zaradi vsakoletnega čiščenja območja VP in trase kabelske kanalizacije/kablovoda, pri čemer se bo po potrebi odstranilo posamezne veje oz. posekalo grmovno zarast. Zeleni odrez se bo pustilo na lokaciji, kjer se bo naravno razgradil.

Vrsta in količina emisij hrupa v okolje

• Vetrnice ustvarjajo šum, ki pa ne bo dosegal poseljenega območja oziroma hiš v katerih živijo prebivalci občine Slovenska Bistrica.

Vrsta in količina emisij vibracij v okolje

• Vetrna elektrarna ni vir mehanskih vibracij.

Vrsta in količina emisij sevanja

• Poseg bo namenjen pridobivanju električne energije in bo vir EMS, ki pa ne sega dlje kot … m in ne dosega poseljenega območja. Ker bodo kabli ki povezujejo vetrnice s transformatirkimi postajami vkopani, bo tudi to sevanje zanemarljivo.
• Vsaka VE ima znotraj stebra nameščena dva suha transformatorja, in sicer transformator napetosti 0,62kV/20kV za oddajo električne energije v omrežje, ki je vir EMS in transformator 0,62 kV/0,4kV za uporabo električne energije za potrebe posamezne VE, ki ni vir EMS. Poseg vključuje gradnjo podzemne kabelske kanalizacije, v katero bodo položeni podzemni kablovodi napetosti 35 kV in gradnjo podzemnih 35 kV kablovodov med posameznimi VE. Na območju RTP Slovenska Bistrica in RTP Karbid se bo za oddajo električne energije v omrežje.

Vrsta in količina svetlobnega onesnaževanja

• V času obratovanja bo vsaka vetrnica opremljena z rdečo signalno svetilko na vrhu ohišja, ki je namenjena signalizaciji za varnost v zračnem prometu. Prižiganje svetilke je avtomatsko, svetilka se samodejno prižge, ko se stemni. V skladu z zakonodajo signalizacija v zračnem prometu ni vir svetlobnega onesnaževanja.

Vrsta in količina toplotnega onesnaževanja

• Neto učinek toplotnega učinkovanja je zaradi dejstva, da Vetrne elektrarne nadomeščajo fosilna goriva za okolje pozitiven ne glede na to, da bo vsaka vetrnica hladila svoj generator. Posamezna vetrnica bo imela v ohišju nameščen sistem za hlajenje generatorja in elementov v ohišju vetrnice, ki deluje na principu zračnega hlajenja. Izmenjava toplote bo v običajnih okoliščinah delovanja minimalna. Hlajenje objektov SN stikališč bo pasivno.

Vsi objekti so projektirani in bodo grajeni ter vzdrževani tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem:

• ponovna uporaba ali možnost recikliranja objektov, njegovih delov in gradbenega materiala po odstranitvi;
• dolga življenjska doba objekta (35 let)
• uporabo okolijsko sprejemljivih surovin in sekundarnih materialov v objektih.

Iz izdelane Presoje vplivov na okolje izhajajo sledeči zaključki:

Po proučitvi možnih vplivov, ki jih bo imela gradnja in obratovanje ter kasnejša eventualna opustitev posega vetrne elektrarne Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica se ocenjuje, da načrtovani poseg:

• pri upoštevanju zakonodajnih zahtev ter zahtev relevantnih prostorskih aktov,
• pri upoštevanju ukrepov za preprečitev in zmanjšanje vplivov na okolje, ki so že upoštevani v DGD dokumentaciji,
• pri upoštevanju dodatnih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo vplivov posega na okolje in zdravje ljudi, ki smo jih določili v postopku izdelave tega poročila o vplivih na okolje,
• pri ustrezni določitvi nadzora nad izvajanem in spremljanjem dodatnih ukrepov ter vplivov na dejavnike okolje v času gradnje in v času obratovanja,
• pri izvajanju monitoringa posega na okolje v času gradnje in v času obratovanja posega določenem v tem poročilu o vplivih na okolje, ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja.

Prav tako se v Poročilu o vplivih na okolje ugotavlja, da bodo vplivi na gozd nebistveni, saj zaradi velikosti poseka ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja gozdnih površin niti do drugih vplivov, ki bi zahtevali dodatne omejitve.

Številne turistične destinacije in Evropi in svetu imajo na turističnih lokacijah postavljene vetrne elektrarne. Prisotnost teh destinacije utrdi kot zelene in trajnostne lokacije. Prakse v  sosednjih državah dokazuje tudi možnosti  integracije vetrnih polj v samo destinacijo, vetrnice, umeščene v gozd, se namreč lahko povežejo s športnimi aktivnostmi kot so smučišča, kolesarske poti, pohodniške poti, adrenalinski parki, hkrati pa umeščanje vetrnih parkov omogoča nadalje koriščenje kmetijskih, živilskih in gozdarskih dejavnosti.