Koristi za družbo

Slovenija za uspešno zeleno transformacijo potrebuje vetrno energijo.

Slovenija v prihajajočem desetletju ob umiku od fosilnih goriv načrtuje sunkovito povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, med katerimi sta za novo infrastrukturo ključna sonce in veter. Sledni naj bi prispeval kar 248 GWh električne energije.

Slovenija bo s projektom Vetrnih elektrarn v Slovenski Bistrici stopila korak bližje k doseganju teh ciljev.

Več o projektu

Slovenija v prihajajočem desetletju ob umiku od fosilnih goriv načrtuje sunkovito povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, med katerimi sta za novo infrastrukturo ključna sonce in veter. Slovenija trenutno razpolaga z 14 GWh vetrne energije, ki jo proizvajata dve vetrnici. Do leta 2030 naj bi vetrne elektrarne proizvajale kar 248 GWh električne energije.

 

Vetrno polje Slovenska Bistrica predstavlja pomemben korak k uspešnem energetskem prehodu Slovenije.

Projekt bo v fazi gradnje in kasneje prinašal odlične poslovne priložnosti za lokalno gospodarstvo, ki se bo v projekt lahko vključilo na različne načine, vse od investiranja pa do samega izvajanja gradnje in upravljanja elektrarne. V največji meri si želimo v proces gradnje vključiti slovenska podjetja in vidna imena s področja projektiranja zahtevnih inženirskih objektov. Slovenska podjetja želimo vključiti tudi v fazo same gradnje projekta in za potrebe prevozništva.

Projekt 56 vetrnih elektrarn Slovenska Bistrica predstavlja konkretizacijo strateškega cilja po novih proizvodnih virih obnovljive energije. Glede na napovedi iz Strategije razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050[1], bo zaradi procesa elektrifikacije in gospodarske rasti RS, poraba električne energije do leta 2050 zrasla za 74 % ali 10 TWh, Slovenijo pa v primeru neizgradnje novih elektrarn čaka kar 19 TWh manko električne energije. Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica bo kot največji projekt vetrnih elektrarn bistveno doprinesel k doseganju energetsko-podnebnih ciljev Slovenije.

[1] Avtorji: Aleksander Mervar, Dejan Paravan, Jože P. Damijan, Drago Babič, Tamara Lah Turnšek s Skupino za naravovarstvoin biodiverziteto(Izidor Ostan Ožbolt, Darja Stanič, Al Vrezec, Tina Eleršekin Nina Bodanaršek).